Kaj so benigni meningiomi?

Izraz benigni meningiom se nanaša na benigne možganske tumorje, ki prizadenejo trde možganske ovojnice. Benigni meningiomi se razvijejo iz krovnih celic mehkih možganskih ovojnic in nastanejo predvsem v odrasli dobi. Ženske od petega desetletja dalje zbolevajo nadpovprečno pogosto. Bolezen prizadene ženske približno dvakrat pogosteje kot moške, vendar se redko pojavi pred 40. letom starosti.

Skoraj 25 odstotkov vseh tumorjev osrednjega živčevja predstavljajo benigni meningiomi, ki se običajno pojavljajo v posameznih primerih. V nasprotju z malignimi meningiomi so benigni meningiomi ostro omejeni in ne vraščajo v sosednje možgansko tkivo. Glede na resnost tumorja in vrsto zdravljenja so možnosti za ozdravitev dobre ali slabe. V vsakem primeru je po kirurški odstranitvi tumorja priporočljiva rehabilitacija.

Katere so različne vrste benignih meningiomov?

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pri benignih meningiomih razlikuje med naslednjima dvema stopnjama:

  • WHO razred I: meningiomi predstavljajo več kot 85 odstotkov vseh benignih meningiomov, ki jih je običajno mogoče v celoti odstraniti s kirurškim posegom in imajo ugodno prognozo
  • Razred II po WHO: atipični meningiomi predstavljajo približno 10 odstotkov vseh benignih meningiomov, ki imajo povečan potencial rasti in imajo visoko stopnjo ponovitve tudi po uspešni popolni odstranitvi tumorja. Atipični meningiom je zato treba po operaciji redno spremljati.

 
Tretja stopnja WHO je anaplastični meningiom, ki je precej redek in opisuje maligni tumor mening. Razvrstitev tumorja po tej shemi je pomembna za zdravljenje in prognozo.

Kaj je vzrok za nastanek meningioma?

Meningiom nastane zaradi degeneracije določene vrste celic. Natančni razlogi za to degeneracijo še vedno niso jasni, vendar zdravniki domnevajo, da bi k razvoju meningioma lahko prispevala genetska predispozicija. Drugi dejavniki tveganja so ionizirajoče sevanje, zato so otroci, ki so bili zdravljeni z radioterapijo zaradi raka, bolj nagnjeni k razvoju meningioma.

Katere simptome lahko povzroči benigni meningiom?

Ker večina benignih meningiomov raste precej počasi, lahko bolezen nekaj časa poteka brez simptomov. Šele v poznem obdobju bolezni se lahko pojavijo simptomi, kot so glavoboli ali, še huje, napadi. Te simptome lahko pojasnimo s tem, da tumor, ki je postal precej velik, pritiska na druga možganska področja ali živčne strukture. Poleg dveh že omenjenih simptomov se lahko pojavijo še naslednji, dokaj nespecifični znaki:

  • Omotica,
  • Paraliza,
  • Izguba čuta za vonj
  • Bruhanje,
  • Motnje vida do paralize očesne mišice,
  • Motnje dihanja in/ali zavesti,
  • Zvišanje krvnega tlaka s hkratnim znižanjem srčnega utripa,
  • Bolečina in/ali senzorične motnje,
  • Motnje hoje
  • Nelagodje pri hoji na stranišče

 
Pojav in intenzivnost različnih simptomov sta odvisna od tega, na katero področje možganov pritiska tumor.

Kako se diagnosticira benigni meningiom?

Če je tumor asimptomatski, ga običajno odkrijemo po naključju. To se lahko zgodi na primer z običajnimi slikovnimi postopki računalniške tomografije (CT) ali magnetne resonance (MRI). Poleg tega se lahko opravi meritev pretoka krvi v možganih in odvzame vzorec tkiva tumorja (biopsija). Meningiomi so običajno ploščate ali nodularne oblike in se običajno nahajajo v lobanji. Manj kot deset odstotkov vseh možganskih tumorjev raste v hrbteničnem kanalu ali na koži hrbtenjače.

Kako se zdravi benigni meningiom?

Če bolezen ne povzroča nobenih simptomov, zdravljenje sprva ni potrebno. Enako velja za asimptomatske majhne meningiome, ki jih je treba v rednih časovnih presledkih le pregledati s CT ali MRI. Če pa benigni meningiom povzroča simptome, je treba tumor običajno poskusiti kirurško odstraniti. V primeru tumorja, ki ima po WHO stopnjo resnosti I, je popolna kirurška odstranitev običajno mogoča brez težav. Če je tumor zelo vaskularen, je mogoče krvne žile zapreti s tako imenovano embolizacijo, ki prepreči preveliko izgubo krvi. Če meningioma ni mogoče popolnoma odstraniti s kirurškim posegom, preostale tumorske celice po operaciji uničimo z radioterapijo.

Kakšna je prognoza za benigni meningiom?

Napoved za popolno ozdravitev je vedno odvisna od resnosti bolezni. Pri tumorju prve stopnje resnosti je velika verjetnost, da ga bo mogoče popolnoma odstraniti, kar poveča tudi možnosti za popolno ozdravitev. Pri meningiomu tipa II pa obstaja tveganje, da bo tumor tudi po uspešni operaciji čez nekaj časa ponovno zrasel in bo potrebna nova operacija. Maligni možganski tumor tipa III je nevaren, ker lahko metastazira in ima zelo malo možnosti za ozdravitev. Splošna petletna stopnja preživetja pri menigeomu je približno 90-odstotna. Ne glede na to, ali so možnosti za ozdravitev dobre ali slabe, pa mora zdravljenju meningeoma vedno slediti rehabilitacija.

Kako je videti rehabilitacija pri meningiomu?

Rehabilitacija po zdravljenju meningioma je lahko ambulantna ali bolnišnična. Običajno morajo bolniki po operaciji benignega meningioma opraviti nevrološko rehabilitacijo. Pri tem je poudarek na motnjah, ki jih je povzročil možganski tumor. Te lahko vključujejo na primer duševne primanjkljaje, motnje motoričnih sposobnosti, motnje ravnotežja ali govora in celo paralizo.