Kaj je osamljena cista?

Solitarna cista je s tekočino napolnjena poškodba tkiva (lezija) v kosti, ki je običajno benigna in je lahko podobna tumorju. Zdravniki običajno razlikujejo med preprostimi (juvenilnimi) solitarnimi kostnimi cistami, ki predstavljajo približno tri odstotke vseh kostnih tumorjev, in tako imenovanimi anevrizmalnimi solitarnimi kostnimi cistami. Solitarne kostne ciste se nadpovprečno pogosto pojavljajo v prvih dveh desetletjih življenja, bolezen pa prizadene več dečkov med 10. in 15. letom starosti. Solitarne ciste se nadpovprečno pogosto pojavljajo v dolgih kosteh, vendar se lahko razvijejo tudi v čeljusti.

Katere so različne oblike solitarnih cist?

Zdravniki razlikujejo med enostavnimi (juvenilnimi) kostnimi cistami in anevrizmalnimi kostnimi cistami. Medtem ko juvenilne kostne ciste običajno opisujejo benigne, enokomorne ciste, ki se nahajajo v medularni votlini in jih lahko diagnosticiramo kot posledico spontanega zloma, so anevrizmatične kostne ciste prav tako benigne, vendar večkomorne kostne spremembe.

Kateri so simptomi solitarnih cist?

Solitarne ciste (zlasti juvenilne kostne ciste) so pogosto asimptomatske, razen če je prišlo do zapletenega zloma. V nekaterih primerih pa se lahko solitarna cista kaže z lokalno in včasih bolečo oteklino. To velja zlasti za anevrizmatične kostne ciste.

Kako se diagnosticirajo solitarne ciste?

Solitarne ciste lahko odkrijemo z rentgensko preiskavo. V večini primerov je na rentgenskem posnetku vidna osteoliza, tj. raztapljanje kostnega tkiva. Možna je tudi eno- ali večkomorna razsvetlitev. V večini primerov se solitarne ciste odkrijejo kot naključna najdba na rentgenskem posnetku, na primer ko je rentgenska preiskava naročena zaradi nesreče. Po drugi strani pa lahko anevrizmatične kostne ciste odkrijemo s slikanjem z magnetno resonanco (MRI). Za okrepitev diagnoze se odvzame tudi vzorec tkiva (biopsija), da se jasno diagnosticira vrsta ciste.

Kako se zdravijo solitarne ciste?

Vrsta zdravljenja solitarnih cist se razlikuje glede na njihovo lokacijo, vrsto in velikost. Vrsto zdravljenja izberemo tudi glede na to, ali obstaja nevarnost zloma ali pa je do zloma že prišlo. V nekaterih primerih je solitarno cisto sprva mogoče opazovati, saj je običajno možna spontana regresija. Če je potreben kirurški poseg, se pogosto opravi strganje tkiva (kiretaža) v kombinaciji z drugimi medicinskimi ukrepi, kot je zapolnitev votline s kostnim nadomestkom. Čeprav je kirurški poseg običajno eden najbolj obetavnih načinov zdravljenja, lahko v nekaterih primerih cista ponovno nastane. To velja zlasti v primeru, če ciste ni bilo mogoče v celoti odstraniti.