Kaj je fibrom?

Fibrom je nova tvorba vezivnega tkiva, v kateri se zaradi določenih celic vezivnega tkiva (tako imenovanih fibrocitov) pojavijo različne tvorbe. Fibromi so majhni benigni tumorji.

Katere oblike fibromov razlikujemo?

Fibrome delimo na naslednje oblike:

  • Mehki fibrom (fibroma molle ali fibroma pendulans):
  • to so majhni tumorji kožne barve, ki se lahko pojavijo tako pri ženskah kot pri moških, vendar nadpovprečno pogosto prizadenejo ljudi s prekomerno telesno težo. Mehki fibromi se pogosto prvič pojavijo v puberteti kot nekaj milimetrov veliki kožni izrastki. Zaradi svojega videza mehke fibrome pogovorno imenujemo tudi stopničaste bradavice, saj z ozke podlage visijo kot majhna vrečka. Mehki fibroidi se običajno pojavijo na vratu, pazduhah in dimljah. Pojavljajo se lahko posamično ali večkrat.
  • Trdi fibrom (histiocitom ali dermatofibrom):
  • pojavljajo se zlasti pogosto na nogah, pa tudi na rokah ali v predelu trupa. Večina odraslih ima vsaj en trdi fibrom, ki se na koži pojavi kot nekaj milimetrov velik temnejši do svetlo rjav vozliček. Pri mladih ženskah je večja verjetnost, da se bo na nogah pojavil trdi fibrom, kot v povprečju.
  • Dražeči fibrom:
  • to je fibrom ustne sluznice, ki se pojavi zlasti pri ponavljajočih se razdraženih mestih v ustih. To vključuje predvsem področje ličnic, pa tudi dlesni ali področje kože ob strani jezika. Dražeči fibrom je majhen, gladek in omejen nodul, ki je enake barve kot okoliško tkivo ali nekoliko svetlejši.

Kostne fibrome, ki so precej redki, vendar tvorijo tumorje, lahko razdelimo na naslednje podtipe:

  • Kostnifibrom: to je redek, benigni tumor obrazne lobanje. Običajno se pojavi v spodnji čeljustni kosti.
  • Nekostni fibrom (kortikalni defekt ): je patološka sprememba v vezivnem tkivu kosti, ki se v nekaterih primerih razvije pri otrocih.
  • Hondromiksoidni fibrom: običajno se pojavi v dolgih cevastih kosteh in prizadene predvsem mladostnike.
  • Desmoplastični fibrom: opisuje agresivno rastoč kostni tumor, ki prizadene predvsem mladostnike.
  • Angiofibrom: nahaja se v nosu in žrelu, po njem potekajo številne žile, pojavlja pa se skoraj izključno pri mladostnikih moškega spola.

Kateri so vzroki za nastanek fibromov?

V večini primerov vzroki za nastanek fibromov še vedno niso znani. Mehki fibrom, ki spada med harmartome, se lahko razvije zaradi okvare embrionalnega zarodnega tkiva, iz katerega se lahko sčasoma razvijejo različne oblike tkiva (tako imenovane diferenciacije).

Poleg tega imajo posamezne bolezni sloves, da prispevajo k nastanku hamartomov. Med njimi so na primer Cowdenov sindrom, pa tudi nevrofibromatoza tipa 1 (Recklinghausenova bolezen). Dedni dejavniki imajo torej osrednjo vlogo pri nastanku fibroma.

Po drugi strani pa trdi fibromi pogosteje kot v povprečju prizadenejo bolnike s sistemskim eritematoznim lupusom ter z imunsko pomanjkljivostjo AIDS in/ali imunskim sistemom, ki je zavrt zaradi zdravil, na primer po presaditvi. Zdravniki domnevajo, da lahko trdi fibromi nastanejo kot posledica manjših vnetij vezivnega tkiva, na primer po pikih žuželk, rastlinskih bodicah ali vnetju lasnega mešička (folikulitis).

Kateri so simptomi fibroma?

Fibrom je viden na zunanji strani kože, vendar običajno ne povzroča bolečin, razen če je poškodovan. Kot mehak fibrom lahko dobi pedunkularno obliko ali pa na površini tvori majhne gube, če gre za veliko rast. Praviloma je večina vseh fibromov kožne barve. Če jih poskušate obrniti, dobijo zaradi poškodbe krvnih žil rdečo do črno barvo. Po drugi strani imajo trdi fibromi običajno nekoliko temnejši do sivorjav odtenek in so glede na površino kože rahlo dvignjeni ali vbočeni. Za trde fibrome je značilen Fitzpatrickov znak: Če s palcem in kazalcem stisnemo okolico trdega fibroma, se ta pogrezne v kožo.

Kako diagnosticiramo fibrom?

Fibrome diagnosticira dermatolog. Če gre za tipičen fibrom, ga je mogoče videti že na prvi pogled. Za podrobnejši pregled pa lahko dermatolog uporabi poseben povečevalni instrument (imenovan dermatoskop), s katerim bolje oceni dimenzije, obliko in velikost, pa tudi strukturo in robove. Če obstaja sum, da gre za maligno tvorbo, tako imenovani maligni melanom, dermatolog odvzame vzorec tkiva, ki ga lahko pregleda histološko.

Kako se fibrom zdravi?

Z medicinskega vidika fibroma ni treba zdraviti, saj so tako mehki kot trdi fibromi na splošno neškodljivi. Fibromi ne predstavljajo tveganja za degeneracijo in se ne morejo razviti v kožnega raka. Običajno prenehajo rasti, ko dosežejo določeno velikost, in ostanejo nespremenjeni.

Kljub temu nekateri bolniki želijo fibrome odstraniti iz estetskih razlogov. To velja zlasti, če je fibrom na obrazu, vratu ali intimnem predelu. Večji fibromi predstavljajo tudi določeno tveganje za poškodbe, saj se zlahka ujamejo za oblačila ali nakit, zato se pogosto odstranijo. Postopek je običajno nezahteven. Odvisno od velikosti fibroma lahko dermatolog odstranitev opravi v lokalni anesteziji. Odvisno od velikosti in oblike izrastka bo morda treba območje po odstranitvi zašiti.