Kaj je glioblastom?

Glioblastom je najpogostejša vrsta malignega možganskega tumorja, ki nastane iz podpornih celic v možganih. Glioblastom se običajno razvije v kratkem času in se lahko pojavi kjer koli v možganih. Glioblastom je mogoče po možnosti popolnoma odstraniti s kirurškim posegom in nato zdraviti z radioterapijo ali kemoterapijo, vendar je neozdravljiv. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) glioblastom zato uvršča tudi v IV. stopnjo in je tako najhujši možganski tumor. Večina odraslih med 50. in 70. letom starosti zboli za glioblastomom, čeprav posamezni dejavniki tveganja, ki prispevajo k razvoju glioblastoma, medicinskim strokovnjakom še vedno niso znani.

Kako pogost je glioblastom?

V povprečju je verjetnost za nastanek glioblastoma večja pri moških kot pri ženskah. Vsako leto glioblastom zbolijo približno trije od 100.000 ljudi, zato je ta vrsta možganskega tumorja najpogostejši gliom in najpogostejši primarni maligni možganski tumor pri odraslih. Gliomi se lahko pojavljajo v skupinah, zlasti v družini, in obstaja velika verjetnost, da se bodo ponovili v prvem letu po postavitvi diagnoze.

Kako se glioblastom razvije?

Glioblastom se razvije iz tako imenovanih glialnih celic, ki se redno obnavljajo podobno kot druge celice. Pri tem procesu lahko pride do napak, ki lahko privedejo do nenadzorovane rasti celic. Glioblastom običajno v zelo kratkem času zraste v eni možganski hemisferi in se od tu prek žile razširi v drugo možgansko hemisfero. Njegova oblika spominja na metulja. Glioblastom zato imenujemo tudi "gliom metulja".

Kaj povzroča glioblastom?

Zdravniki še niso uspeli natančno določiti vzroka glioblastoma. Gotovo pa je, da nekatere dedne bolezni, kot so nevrofibromatoza (NF), tuberozna skleroza, Turcotov sindrom, Lynchev sindrom in sindrom Li-Fraumeni, lahko povečajo tveganje za razvoj glioblastoma. Tudi izpostavljenost sevanju, ki ga lahko povzročijo radiofrekvenčna polja ali ki mu je bil bolnik izpostavljen med radioterapijo, lahko prispeva k razvoju glioblastoma.

Katere so različne oblike glioblastoma?

Tumorske celice glioblastoma so sestavljene iz celic osrednjega živčevja (glialnih celic), ki prevzemajo različne funkcije. Zdravniki razlikujejo med primarno in sekundarno obliko tumorja, odvisno od tega, kako se razvije:

• Primarni glioblastom: razvije se v nekaj tednih iz zdravih glialnih celic in se pojavlja pogosteje kot sekundarni glioblastom. Za primarnim glioblastomom zbolevajo predvsem starejši ljudje med šestim in sedmim desetletjem življenja.
• Sekundarni glioblastom: nastane iz možganskega tumorja nižje stopnje in je zato zadnja stopnja dolgotrajnejšega možganskega tumorja. Sekundarni glioblastom večinoma prizadene ljudi med 40. in 60. letom starosti.

Kateri so simptomi glioblastoma?

Natančni simptomi glioblastoma so odvisni od lokacije možganskega tumorja. Na splošno lahko rečemo, da glioblastom povzroča glavobol, ki se pojavlja predvsem ponoči in zjutraj. Spremljata jih lahko slabost in bruhanje. Znaki glioblastoma so lahko tudi motnje govora ali epileptični napadi, celo koma. Pri vseh teh simptomih je presenetljivo, da se hitro stopnjujejo, kar je posledica dejstva, da se glioblastom razvije le v nekaj tednih in hitro raste. Možgani se ne morejo tako hitro prilagoditi spreminjajočim se razmeram pritiska, zato se bolnikovo zdravstveno stanje v zelo kratkem času vse bolj slabša.

Kako se glioblastom diagnosticira?

Diagnozo glioblastoma običajno postavi nevrolog. Po anamnezi in fizičnem pregledu nevrolog običajno opravi nevrološki in nevropsihološki pregled z uporabo slikovnih tehnik, kot so magnetna resonanca (MRI), računalniška tomografija (CT) in/ali pozitronska emisijska tomografija (PET) lobanje. Pri tem je cilj čim bolj natančna določitev možganskega tumorja, da se ustvarijo najboljši možni pogoji za zdravljenje.

Kako se glioblastom zdravi?

Da bi povečali bolnikove možnosti za preživetje, si bo zdravnik vedno prizadeval glioblastom popolnoma odstraniti, ne da bi povzročil trajne nevrološke poškodbe, kot sta paraliza ali motnje govora. Zdravniki to imenujejo radikalna operacija, tako imenovana resekcija. Temu običajno sledi obsevanje in/ali kemoterapija. V nekaterih primerih so na voljo tudi tako imenovana polja za zdravljenje tumorjev (TTF). To je zdravljenje z izmeničnimi električnimi polji, ki naj bi zavirala rast glioblastoma. Katera metoda zdravljenja bo uporabljena, je vedno odvisno od starosti bolnika, njegovega splošnega zdravstvenega stanja in značilnosti tumorja.

Če tumor po končanem zdravljenju nazaduje ali če glioblastom kljub zdravljenju še naprej raste, se lahko zdravnik individualno odloči za nov kirurški poseg in/ali obsevanje ali kemoterapijo. Razmisli lahko tudi o tem, ali je mogoče uporabiti druga zdravila.

Poleg tega je mogoče tudi, da se bolnik skupaj z lečečim zdravnikom odloči, da glioblastoma ne bo več posebej zdravil, ampak bo namesto tega lajšal telesne simptome in preostali čas življenja oblikoval na najboljši možni način. Zdravniki to obliko paliativne oskrbe imenujejo "najboljša podporna oskrba". Poleg protibolečinske terapije je bolnik (in njegovi svojci) deležen tudi psihološke in duhovne oskrbe.

Kakšna je prognoza glioblastoma?

Glioblastom je neozdravljiv. Povprečna pričakovana življenjska doba je tudi po operaciji ter naknadni radioterapiji in kemoterapiji nekaj več kot eno leto in je vedno odvisna od splošnega zdravstvenega stanja bolnika in stopnje tumorja. Če je mogoče odstraniti 80 odstotkov glioblastoma ali če ostane manj kot 5 cm tumorja, ima bolnik že prednost pri preživetju.