Kaj je gliom?

Izraz gliom označuje vrsto možganskega tumorja, ki se razvije iz podpornih celic živčnega tkiva (glialnih celic). Glede na to, iz katerih glialnih celic izhaja, gliom razvrščamo v naslednje različne vrste tumorjev:

• Astrocitomi: zvezdasto oblikovane celice z včasih dolgimi celičnimi izrastki, ki so med najpogostejšimi gliomi in predstavljajo več kot 60 odstotkov,
• Oligodendrogliomi: Celice s kratkimi izrastki, ki predstavljajo 10 odstotkov vseh gliomov,
• Ependimomi: komore v možganih, ki predstavljajo 5 do 10 odstotkov vseh gliomov,
• Mešani gliomi: kot so oligoastrocitomi, ki predstavljajo 5 do 10 odstotkov vseh gliomov.

Gliom lahko kirurško odstranimo ali zdravimo z radioterapijo in/ali kemoterapijo. Možnosti ozdravitve se razlikujejo glede na vrsto glioma. Manj maligne gliome (nizke stopnje) je mogoče zdraviti, drugi pa so neozdravljivi. Gliom je najpogostejša vrsta primarnega možganskega tumorja, ki vsako leto prizadene povprečno pet do šest od 100.000 ljudi. Nekatere vrste gliomskih tumorjev se razvijejo v otroštvu, druge vrste tumorjev pa se razvijejo šele v odrasli dobi.

Katere so različne vrste gliomov?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) gliome, tako kot druge možganske tumorje, glede na njihovo rast in prognozo razvršča v tako imenovane tumorske razrede:

• I. Stopnja: pilocistični astrocitom; to so benigni in počasi rastoči tumorji, ki imajo običajno dobro prognozo in jih je mogoče odstraniti z operacijo
• II. stopnja: Difuzni astrocitom (fibrilarni, gemistocitni, pilomiksoidni, protoplazemski); oligodendrogliom; oligoastrocitom; tumorji, pri katerih je veliko tveganje, da se po uspešnem zdravljenju ponovijo (recidiva) in se lahko razvijejo v maligne tumorje,
• III. stopnja: anaplastični astrocitom; anaplastični oligodendrogliom; anaplastični oligoastrocitom; so maligni tumorji, pri katerih je poleg operacije potrebno obsevanje in/ali kemoterapija,
• IV. Stopnja: glioblastom: so zelo maligni tumorji, ki hitro rastejo in imajo neugodno prognozo. Glioblastomi običajno niso ozdravljivi niti z razpoložljivimi metodami zdravljenja, kot so kirurgija, obsevanje in/ali kemoterapija.

Najpogostejši je glioblastom, ki mu sledijo različne oblike astrocitoma. Oligodendrogliom je najredkejša oblika možganskega tumorja. Gliomi nizke stopnje se pogosteje pojavljajo pri otrocih in mlajših odraslih, medtem ko je pri odraslih in starejših ljudeh večja verjetnost za nastanek gliomov visoke stopnje.

Kaj povzroča gliom?

Zdravniki se še vedno ne strinjajo glede vzrokov za nastanek možganskih tumorjev. Domnevajo pa, da se gliom lahko razvije zaradi genetskih dejavnikov. Ti vključujejo predvsem nevrofibromatozo I ali tuberozno sklerozo. Rast glioma pa lahko pospeši tudi na primer radioterapija, ki je bila izvedena za zdravljenje predhodnega raka.

Možganski tumorji nastanejo zaradi motene fiziološke delitve celic, ki poteka vsak dan v obliki presnovnih dejavnosti v vsaki celici in tudi v genetskem materialu, DNK. Če se DNK med temi procesi poškoduje, lahko nastanejo mutacije ali okvarjeni deli DNK. Posledično se lahko te degenerirane celice nenadzorovano razmnožujejo in povzročijo nastanek obolelega tkiva (neoplazija).

Kateri so simptomi glioma?

Gliom se tako kot številni drugi možganski tumorji pokaže precej pozno. Kateri simptomi se pojavijo in kako izraziti so, je vedno odvisno od lokacije tumorja. Sprva se gliom lahko kaže kot stalno ponavljajoči se glavoboli, omotica, slabost in bruhanje. Glede na lokacijo pa lahko povzroči tudi vedenjske in senzorične motnje, kot so mravljinčenje, ter motnje vida in govora. Poleg tega se lahko pojavijo celo napadi, kar kaže na naraščajoči intrakranialni tlak.

Kako se gliom diagnosticira?

Gliom se diagnosticira z magnetno resonanco (MRI). Za natančnejšo določitev glioma se opravi tudi preiskava tkiva (biopsija). Ker je gliom sestavljen iz tako imenovanih glialnih vlaken, jih je mogoče v vzorcu tkiva zaznati z barvnim označevanjem proteina glialnih vlaken (GFAP). Na ta način je mogoče razlikovati tudi med drugimi možganskimi tumorji, saj vsak od njih vsebuje različne beljakovine.

Kako se gliom zdravi?

Vrsta zdravljenja je vedno odvisna od resnosti posameznega glioma, njegove velikosti in lokalizacije. Na splošno lahko gliom zdravimo s kirurškim posegom, obsevanjem in/ali kemoterapijo. Poleg teh metod zdravljenja je bolnik deležen tudi psihološke oskrbe.

Pri izbiri ustrezne metode zdravljenja zdravnik vedno oceni tveganja in koristi. Na splošno bo zdravnik vedno poskušal tumor popolnoma odstraniti s kirurškim posegom. Najpomembnejše pooperativno zdravljenje je običajno radioterapija. Alternativno se lahko uporabi sistemsko zdravljenje z zdravili, pri katerem imajo glavno vlogo snovi s področja citostatikov in antiangiogeneze.

Če je prisoten glioblastom, ga je mogoče zdraviti s tako imenovanimi polji za zdravljenje tumorjev (TTF). Pri tej metodi zdravljenja se na bolnika namesti kapa, prek katere se ustvarjajo magnetna polja. Ta magnetna polja naj bi zavirala rast celic tumorja. Učinkovitost polj za zdravljenje tumorjev je bila že dokazana v medicinskih študijah, zato jih je treba vedno upoštevati kot možnost zdravljenja glioblastoma.

Kakšne so možnosti za ozdravitev glioma?

Poleg resnosti tumorja je prognoza odvisna tudi od bolnikove starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Res je, da se možnosti za popolno ozdravitev zmanjšujejo z naraščajočo starostjo in stanjem bolezni. Petletno preživetje po postavitvi diagnoze je približno 20-odstotno, ne glede na spol zadevne osebe. Za uspešno zdravljenje, zlasti malignih gliomov, sta vedno pomembna zgodnja diagnoza in začetek ustreznega zdravljenja, saj te vrste tumorjev vedno hitro rastejo.