Kaj je karcinom jeter?
Karcinom jeter se pogovorno imenuje tudi rak jeter in pomeni maligno bolezen jetrnih celic. V Nemčiji velja jetrni karcinom za razmeroma redko tumorsko bolezen, ki v povprečju nadpovprečno pogosto prizadene moške, starejše od 70 let, in ženske, starejše od 72 let. Zdravniki lahko jetrni karcinom imenujejo tudi primarni jetrni rak, saj nastane v jetrih. Hepatocelularni karcinom (HCC) je najpogostejša vrsta primarnega raka jeter. O sekundarnem jetrnem raku zdravniki govorijo, kadar se v jetrih naselijo hčerinski tumorji (tako imenovane metastaze) iz drugih malignih tumorjev. To se lahko zgodi na primer pri raku na črevesju ali želodcu. Primarni in sekundarni rak jeter se med seboj razlikujeta po poteku in zdravljenju.
Kakšna je funkcija jeter?
Jetra (hepar) so najtežji človeški organ in veljajo za največjo žlezo v človeškem telesu. Ležijo v desnem zgornjem delu trebuha, neposredno pod trebušno prepono in so zaščitena s spodnjimi rebri. Kot osrednji presnovni organ jetra opravljajo življenjsko pomembne naloge, kot je proizvodnja žolča, ki je potreben za prebavo maščob, ali služijo kot center za razstrupljanje telesa, kjer se razgrajujejo škodljive snovi, kot so droge ali alkohol.
Kako se razvije rak jeter?
V Nemčiji je večina primerov raka na jetrih (HCC) posledica tako imenovanih skrčenih jeter (jetrna ciroza). Jetrna ciroza se nanaša na brazgotinsko preoblikovanje jetrnega tkiva, ki se lahko razvije kot posledica dolgotrajne poškodbe jeter in/ali vnetja jeter (hepatitisa) in vodi tudi v uničenje jetrnih celic. V manj kot 20 odstotkih vseh primerov raka na jetrih ni jetrne ciroze.
Jetrna ciroza in rak jeter se pojavita predvsem zaradi naslednjih vzrokov:
- kronična zloraba alkohola: redno uživanje alkohola lahko povzroči kronično vnetje jetrnega tkiva (alkoholni hepatitis), ki je lahko vzrok za jetrno cirozo in raka jeter.
- kronične virusne okužbe, zlasti z virusi hepatitisa C ali hepatitisa B: virusi hepatitisa B se prenašajo s telesnimi tekočinami in povzročajo vnetje jeter (hepatitis), zato se kronične okužbe s hepatitisom B pojavljajo predvsem v Aziji in Afriki, medtem ko so kronične okužbe s hepatitisom C pogoste zlasti v ZDA, Evropi in na Japonskem.
- Poklicni dejavniki: Pri nekaterih poklicnih skupinah je tveganje za nastanek raka večje. To so predvsem poklici, ki prinašajo povečano tveganje za okužbo s hepatitisoma B in C, na primer zdravstveni delavci, ki prihajajo v povečan stik s telesnimi tekočinami. Cepljenje, na primer proti okužbi s hepatitisom B, lahko zmanjša tveganje.
- maščobna bolezen jeter, ki je posledica hude prekomerne telesne teže (debelosti) in/ali sladkorne bolezni tipa 2: K razvoju jetrnega karcinoma lahko prispeva tudi plesnivi toksin aflatoksin, ki ga lahko vsebujejo na primer okuženi žitni izdelki. Vendar aflatoksin najdemo predvsem v tropskih in subtropskih državah s toplim in vlažnim podnebjem. Poleg aflatoksina lahko tudi debelost in sladkorna bolezen jasno povečata tveganje za HCC.
- Zdravila: Če spolne hormone, kot so oralni kontraceptivi ali anabolični steroidi za krepitev mišic, jemljemo dlje časa, lahko povzročijo poškodbe jeter in pospešijo rast jetrnih tumorjev.
- genetski dejavniki: Različne dedne presnovne bolezni lahko povečajo tveganje za nastanek raka na jetrih. Med njimi je predvsem tako imenovana bolezen skladiščenja železa (hemokromatoza), pri kateri je telo zaradi povečane absorpcije železa skoraj preobremenjeno z železom.
Katere simptome lahko povzroči rak jeter?
V zgodnjih fazah jetrni rak običajno povzroča le malo simptomov, zato jetrnega raka običajno odkrijemo, ko je tumor že dosegel določeno velikost. V tej fazi se lahko pojavijo naslednji precej nespecifični simptomi.
- občutek pritiska v desnem zgornjem delu trebuha,
- nezaželena izguba telesne teže,
- porumenelost oči in kože,
- povečanje obsega trebuha zaradi zadrževanja vode (trebušna vodenica, ascites).
Kako se diagnosticira jetrni karcinom?
Najprej bo lečeči zdravnik vzel anamnezo, tako da bo povprašal o prejšnjih boleznih, življenjskih navadah in pritožbah. Zdravnik bo vprašal tudi, ali bolnik redno jemlje zdravila. Nato med fizičnim pregledom otipa trebušno votlino. Poleg tega lahko z laboratorijskimi preiskavami pridobi informacije o morebitni okvari jeter.
Če te preiskave potrdijo sum na obstoječi jetrni karcinom, se izvedejo nadaljnji slikovni postopki. Uporabi se lahko trifazni s kontrastom ojačan postopek slikanja prečnega prereza, lahko pa se odvzame tudi vzorec tkiva (jetrna biopsija).
Kako se lahko jetrni karcinom zdravi?
Glede na velikost tumorja se jetrni karcinom običajno v celoti odstrani z operacijo. Če se je tumor že precej razširil ali če gre za končno fazo jetrne ciroze, lahko razmislimo tudi o presaditvi jeter. Vendar mora bolnik zaradi pomanjkanja primernega darovalskega organa običajno dolgo čakati.
Alternativne metode zdravljenja jetrnega karcinoma so tako imenovana transarterijska kemoembolizacija (TACE). Po dajanju kemoterapevtika se z gelsko peno ali majhnimi kovinskimi spiralami zapre dotok krvi v tumorske celice. Tumor lahko uničimo tudi s toploto s tako imenovano radiofrekvenčno blatacijo (RFA) ali mikrovalovno ablacijo (MWA). Vendar se ta način uporabe lahko izvaja le pri tumorjih, velikih največ 5 cm.