Kaj so oligodendrogliomi?

Oligodendrogliom je možganski tumor (glialni tumor), ki večinoma prizadene odrasle med 35. in 50. letom starosti. V povprečju so oligodendrogliomi nekoliko pogostejši pri moških kot pri ženskah. Na splošno oligodendrogliomi verjetno predstavljajo približno en odstotek vseh gliomov, tj. primarnih možganskih tumorjev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) deli oligodendrogliome na štiri stopnje, ki lahko povzročajo različne simptome, glede na to, za katero stopnjo gre, pa se razlikujejo tudi možni načini zdravljenja. Oligodendrogliom zahteva hitro zdravljenje in ima glede na resnost različne prognoze.

Kako se oligodendrogliom razvije?

Pod mikroskopom oligodendrogliom spominja na oligodendrocite, ki prav tako izvirajo iz možganov in so tako imenovane podporne celice, mielinske ovojnice. Vendar oligodendrogliomi za razliko od oligodendrocitov teh mielinskih ovojnic ne tvorijo.

Oligodendrogliom se običajno razvije v možganih, zlasti v čelnem režnju možganov. Vendar se oligodendrogliom načeloma lahko pojavi tudi v drugih delih možganov. Vendar pa sta možgansko deblo ali možganovina bolj redko prizadeta.

Katere so različne oblike oligodendroglioma?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razlikuje naslednje štiri stopnje oligodendroglioma, ki se razlikujejo po stopnji malignosti in rasti:

  • Stopnja I: benigni oligodendrogliom, ki raste počasi in ima zelo dobre možnosti za ozdravitev,
  • Stopnja II: oligodendrogliomi z visoko stopnjo ponovitve bolezni (recidiva), ki lahko postanejo tudi maligni,
  • Stopnja III: maligni oligodendrogliom, ki se kirurško odstrani in nato zdravi s kemoterapijo ali radioterapijo,
  • Stopnja IV: zelo maligni oligodendrogliom, ki hitro raste in po operaciji zahteva obsevanje ali kemoterapijo.

Katere simptome povzroča oligodendrogliom?

Šele v pozni fazi lahko oligodendrogliom povzroči naslednje precej nespecifične simptome:

  • Glavobol, ki ga lahko spremljata slabost in bruhanje ter kaže na povečan intrakranialni tlak,
  • epileptične napade in/ali nevrološke motnje,
  • Znaki možganske kapi, kot so paraliza na eni strani, težave z govorom itd., ki se lahko pojavijo ob krvavitvi glioma v možgane.

 

Glavoboli, ki jih povzroča oligodendrogliom, se za razliko od običajnih glavobolov pojavijo zelo nenadoma. Že v nekaj dneh ali tednih lahko glavobol postane vse hujši in ga je skoraj nemogoče zdraviti, tudi s protibolečinskimi zdravili. Ljudje pogosto poročajo, da je glavobol močnejši, ko ležijo, in spontano izgine, ko so v pokončnem položaju.

V še naprednejši fazi se lahko pojavijo simptomi tako imenovanega hidrocefalusa, če možganski tumor moti odtok cerebrospinalne tekočine. Če se pojavijo naslednji simptomi, jih mora pojasniti zdravnik:

  • Motnje spomina,
  • Utrujenost in/ali izčrpanost,
  • Omotica in/ali slabost

Kako se diagnosticira oligodendrogliom?

Lečeči zdravnik bo najprej vzel bolnikovo anamnezo in po potrebi opisal njegove simptome. Nato lahko zoži možne vzroke pritožb in ob sumu na možganski tumor opravi nevrološki pregled. Med nevrološkim pregledom, ki se opravi s slikovnimi postopki, kot je računalniška tomografija (CT), se sum na možganski tumor nato potrdi z nenavadnim kopičenjem tkiva.

Še natančnejša določitev možganskega tumorja je mogoča s pomočjo slikanja z magnetno resonanco (MRI). Pri tem so vidne nepravilnosti v možganskih strukturah. Z odvzemom vzorca tkiva se lahko opravi biopsija.

Kakšne so možnosti za zgodnje odkrivanje?

Dejavniki tveganja, ki lahko prispevajo k razvoju oligodendroglioma, so medicinskim strokovnjakom še vedno neznani. Ker niti nezdrave prehrane niti genetskih dejavnikov ni mogoče posebej uporabiti kot dejavnikov tveganja, še vedno ni programov zgodnjega odkrivanja ali ustreznih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili razvoj oligodendroglioma ali ga odkrili v zgodnji fazi.

Ker simptomi oligodendroglioma običajno niso le nespecifični, ampak se pojavijo tudi pozno, je treba pritožbe takoj razjasniti pri zdravniku. Le s slikovnimi postopki je mogoče postaviti dokončno diagnozo in uvesti ustrezne ukrepe zdravljenja. Tako kot pri drugih rakavih obolenjih velja, da prej ko je tumor diagnosticiran, večje so možnosti za ozdravitev.

Kako se oligodendrogliom zdravi?

Zdravljenje oligodendroglioma je vedno odvisno od stopnje tumorja. Oligodendrogliom druge stopnje se običajno odstrani kirurško in nato zdravi z radioterapijo in/ali kemoterapijo, če obstaja veliko tveganje za ponovitev bolezni.

Tudi oligodendrogliom tretje stopnje se običajno odstrani kirurško in nato zdravi s kemoterapijo. Pogosto se uporabljata PCV ali temozolomid, da se prepreči ponovna rast tumorja.

Poleg neposrednega zdravljenja tumorja je pomemben del zdravljenja tudi rehabilitacija. Zlasti pri bolnikih, ki so že doživeli nevrološke spremembe, naj bi rehabilitacija pripomogla k boljši kakovosti življenja. To je mogoče doseči na primer z naslednjimi možnostmi zdravljenja:

  • usmerjeno govorno terapijo (logopedijo), če je prišlo do pomanjkanja govora,
  • Delovna in/ali fizioterapija, če so se pojavile telesne okvare,
  • za nevrokognitivno usposabljanje se lahko uporabljajo posebni računalniški programi.

S katerim specialistom se je treba posvetovati pri oligodendrogliomu?

Zlasti pri oligodendrogliomu mora sodelovati več strokovnjakov, saj tumor pogosto spremljajo številne težave. Priporočljivo je, da se prizadeti najprej posvetujejo z nevrologom. Nevrolog ne bo opravil le nevroloških preiskav, temveč bo potrdil tudi sum na bolezen. Poleg tega se mora prizadeti posvetovati z radioonkologom, s katerim je treba določiti točno vrsto tumorja. Onkologi, tako imenovani specialisti za rakave bolezni, in nevrokirurgi lahko po potrebi opravijo dodatne diagnostične preiskave in uveljavijo ustrezne metode zdravljenja.