Opičje ošpice - okužba, simptomi in zdravljenje
Opičje ošpice so v zadnjem času redna tema v zdravstvenih novicah. To je zaskrbljujoče tudi zato, ker je o tej na novo nastali bolezni doslej znanega zelo malo, zato je njeno nevarnost težko oceniti. Kljub temu je zdaj koristno vedeti nekaj dejstev.
Izvor in širjenje
Virus (MPXV), ki povzroča bolezen in spada v družino noric, je v zahodni in osrednji Afriki prisoten že dolgo časa. Od tam se je leta 2022 prvič razširil v Evropo, Azijo in Afriko, tako da so bile nekatere države prisiljene razglasiti izredno zdravstveno stanje.
Tudi ime "opičje ošpice", tudi "virus opičjih ošpic", je zavajajoče, saj bolezen na ljudi dejansko prenašajo glodavci. Opice so tako kot ljudje lažni gostitelji patogena. Prenos z glodavca na človeka se zgodi s tesnim stikom s telesnimi izločki ali okuženim mesom. Do okužbe med ljudmi lahko pride z različnimi telesnimi tekočinami, na primer s semenom, izločki iz ran ali slino. Vendar je za to potreben intenziven telesni stik, zato so bili doslej prenosi odkriti predvsem pri spolnih stikih. Načeloma pa velja, da je možen vir okužbe vsak tesen telesni stik in stik z okuženimi predmeti. Na splošno veljajo opičje ošpice za veliko manj nalezljive kot na primer virusi korone, prehlada ali gripe.
Simptomi in smrti
Po 5-21-dnevni inkubacijski dobi brez simptomov, v kateri prizadeti pogosto sami še niso kužni, so najbolj opazni kožni simptomi. To so včasih s tekočino napolnjeni, občasno zelo boleči mehurji, izpuščaji in razjede. Pogosto jih najdemo na začetku ali na splošno, zlasti v analnem in genitalnem predelu, če je do okužbe prišlo pri spolnem stiku. Vendar lahko kožni simptomi prizadenejo tudi celotno telo, vključno s podplati rok in stopal ter obrazom. V nekaterih, vendar ne v vseh primerih, so se pojavili splošni simptomi, kot sta vročina in izčrpanost, ter občasne bolečine v sklepih, mišicah, hrbtu in bezgavkah.
Smrtnost, tj. število smrti med okuženimi osebami, se je v doslej dostopnih študijah zelo razlikovala in je znašala od 1,7 do 8,7 odstotka okuženih. Vendar je treba upoštevati, da so bile večje študije doslej opravljene le v revnejših državah. To pogosto pomeni ljudi z že obstoječimi boleznimi in slabšo zdravstveno oskrbo - smrtnosti v optimalnih razmerah še ni mogoče zanesljivo določiti. Posebej ogroženi so otroci in mladostniki.
Preprečevanje in zdravljenje
Zlasti v primerih pogostih spolnih stikov ali različnih spolnih partnerjev kontracepcija s kondomom pomaga bistveno zmanjšati verjetnost okužbe. Prav tako je smiselno biti previden pri drugih intenzivnih telesnih stikih. Cepljenje je na voljo in je priporočljivo za osebe, ki pogosto menjavajo spolne partnerje, ter za osebe, ki delajo s kužnim materialom, na primer v medicinskih poklicih. Poleg tega se lahko cepljenje kot preventivni ukrep izvede po izpostavljenosti, tj. neposredno po stiku z okuženo osebo. Cepljenje proti navadnim noricam, ki je bilo v otroštvu obvezno za skoraj vse starejše od 50 let, verjetno zagotavlja določeno zaščito pred okužbo, vendar je ta različna.
Ker gre za virus, zdravljenje z antibiotiki nima učinka. Namesto tega obolelim svetujemo, naj ravnajo podobno kot pri okužbi s korono ali gripo, tj. naj se izolirajo in se fizično umirijo. Zdravila proti bolečinam in povišani telesni temperaturi lajšajo simptome. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom ali hudim potekom se lahko uporabi zdravilo Tecovirimat.
Zaključek
Glede na trenutno stanje informacij je malo verjetno, da bodo opičje ošpice postale pandemija, primerljiva s špansko gripo ali korono, saj je okužba veliko težja. Kljub temu bolezni ne smemo jemati zlahka, saj je smrtnost v primerjavi z omenjenima epidemijama verjetno razmeroma visoka. Poleg tega je malo verjetno, da bo popolnoma izginila. Zato je še toliko bolj pomembno, da pri obravnavi bolezni sprejmemo previdnostne ukrepe, kot je na primer dosledna karantena obolelih. Na splošno je treba spolne stike vedno zaščititi, da bi vsaj zmanjšali tveganje okužbe.
Izvor in širjenje
Virus (MPXV), ki povzroča bolezen in spada v družino noric, je v zahodni in osrednji Afriki prisoten že dolgo časa. Od tam se je leta 2022 prvič razširil v Evropo, Azijo in Afriko, tako da so bile nekatere države prisiljene razglasiti izredno zdravstveno stanje.
Tudi ime "opičje ošpice", tudi "virus opičjih ošpic", je zavajajoče, saj bolezen na ljudi dejansko prenašajo glodavci. Opice so tako kot ljudje lažni gostitelji patogena. Prenos z glodavca na človeka se zgodi s tesnim stikom s telesnimi izločki ali okuženim mesom. Do okužbe med ljudmi lahko pride z različnimi telesnimi tekočinami, na primer s semenom, izločki iz ran ali slino. Vendar je za to potreben intenziven telesni stik, zato so bili doslej prenosi odkriti predvsem pri spolnih stikih. Načeloma pa velja, da je možen vir okužbe vsak tesen telesni stik in stik z okuženimi predmeti. Na splošno veljajo opičje ošpice za veliko manj nalezljive kot na primer virusi korone, prehlada ali gripe.
Simptomi in smrti
Po 5-21-dnevni inkubacijski dobi brez simptomov, v kateri prizadeti pogosto sami še niso kužni, so najbolj opazni kožni simptomi. To so včasih s tekočino napolnjeni, občasno zelo boleči mehurji, izpuščaji in razjede. Pogosto jih najdemo na začetku ali na splošno, zlasti v analnem in genitalnem predelu, če je do okužbe prišlo pri spolnem stiku. Vendar lahko kožni simptomi prizadenejo tudi celotno telo, vključno s podplati rok in stopal ter obrazom. V nekaterih, vendar ne v vseh primerih, so se pojavili splošni simptomi, kot sta vročina in izčrpanost, ter občasne bolečine v sklepih, mišicah, hrbtu in bezgavkah.
Smrtnost, tj. število smrti med okuženimi osebami, se je v doslej dostopnih študijah zelo razlikovala in je znašala od 1,7 do 8,7 odstotka okuženih. Vendar je treba upoštevati, da so bile večje študije doslej opravljene le v revnejših državah. To pogosto pomeni ljudi z že obstoječimi boleznimi in slabšo zdravstveno oskrbo - smrtnosti v optimalnih razmerah še ni mogoče zanesljivo določiti. Posebej ogroženi so otroci in mladostniki.
Preprečevanje in zdravljenje
Zlasti v primerih pogostih spolnih stikov ali različnih spolnih partnerjev kontracepcija s kondomom pomaga bistveno zmanjšati verjetnost okužbe. Prav tako je smiselno biti previden pri drugih intenzivnih telesnih stikih. Cepljenje je na voljo in je priporočljivo za osebe, ki pogosto menjavajo spolne partnerje, ter za osebe, ki delajo s kužnim materialom, na primer v medicinskih poklicih. Poleg tega se lahko cepljenje kot preventivni ukrep izvede po izpostavljenosti, tj. neposredno po stiku z okuženo osebo. Cepljenje proti navadnim noricam, ki je bilo v otroštvu obvezno za skoraj vse starejše od 50 let, verjetno zagotavlja določeno zaščito pred okužbo, vendar je ta različna.
Ker gre za virus, zdravljenje z antibiotiki nima učinka. Namesto tega obolelim svetujemo, naj ravnajo podobno kot pri okužbi s korono ali gripo, tj. naj se izolirajo in se fizično umirijo. Zdravila proti bolečinam in povišani telesni temperaturi lajšajo simptome. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom ali hudim potekom se lahko uporabi zdravilo Tecovirimat.
Zaključek
Glede na trenutno stanje informacij je malo verjetno, da bodo opičje ošpice postale pandemija, primerljiva s špansko gripo ali korono, saj je okužba veliko težja. Kljub temu bolezni ne smemo jemati zlahka, saj je smrtnost v primerjavi z omenjenima epidemijama verjetno razmeroma visoka. Poleg tega je malo verjetno, da bo popolnoma izginila. Zato je še toliko bolj pomembno, da pri obravnavi bolezni sprejmemo previdnostne ukrepe, kot je na primer dosledna karantena obolelih. Na splošno je treba spolne stike vedno zaščititi, da bi vsaj zmanjšali tveganje okužbe.