Kaj je ploščatocelični karcinom orofarinksa?

Orofaringealni ploščatocelični karcinom se nanaša na tumor tonzil, dna in hrbta jezika, neba ter stranskega in zadnjega dela grla. Več kot 95 % ploščatoceličnih karcinomov je orofaringealnih karcinomov. Najpomembnejša dejavnika tveganja sta kajenje tobaka in uživanje alkohola. Vendar je danes glavni vzrok za nastanek tega karcinoma tudi humani papiloma virus, skrajšano HPV.

Kaj povzroča ploščatocelični karcinom orofarinksa?

Približno 60 % karcinomov ustnega žrela nastane zaradi HPV tipa 16. Prizadeti so vedno mlajši, saj je bila povprečna starost včasih 57 let, zdaj pa je od 30 do 55 let. To je posledica dejstva, da se je okužba s HPV pojavila kot etiologija. Pogostost oralnega seksa in število spolnih partnerjev sta pri tem pomembna dejavnika tveganja. Pri HPV-pozitivnih bolnikih je 16-krat večja verjetnost, da bodo zboleli za karcinomom orofarinksa. V Severni Ameriki in Evropi so okužbe s HPV vzrok za približno 70 do 80 % teh karcinomov.

Kot pri veliki večini tumorjev glave in vratu tudi pri starejših moških, katerih povprečna starost je 61 let, HPV ni vzrok. Alkohol in tobak ostajata največja dejavnika tveganja za ploščatocelični karcinom ustnega žrela. Pri ljudeh, ki pokadijo 1,5 ali več zavojčkov cigaret na dan, je tveganje približno 3-krat večje. Pri bolnikih, ki spijejo 4 ali več alkoholnih pijač na dan, je tveganje za razvoj ploščatoceličnega karcinoma ustnega žrela približno 7-krat večje. Pri osebah, ki veliko kadijo in pijejo, je tveganje 30-krat večje.

Kateri so simptomi ploščatoceličnega karcinoma ustnega žrela?

Simptomi se razlikujejo glede na lokacijo karcinoma ustnega žrela, vendar običajno vključujejo bolečine v grlu, odynofagijo, disfagijo, dizartrijo in bolečine v ušesih. Drug pogost simptom je cistično otekanje grla. Ker so simptomi orofaringealnega karcinoma podobni simptomom okužbe zgornjih dihal, lahko včasih traja več mesecev, preden je bolnik napoten k specialistu.

Kako se diagnosticira ploščatocelični karcinom grla?

Pred začetkom zdravljenja je treba najprej postaviti diagnozo s pomočjo laringoskopije in biopsije. Na podlagi teh preiskav lahko ocenimo primarno lezijo in poiščemo sekundarno lezijo. Če je pri bolniku potrjen ploščatocelični karcinom orofarinksa, sledi računalniška tomografija vratu z uporabo kontrastnega sredstva.

Kako se zdravi ploščatocelični karcinom grla?

Kot primarno zdravljenje se uporablja kirurgija. Vse pogosteje se v ta namen uporablja TLM (transoralna laserska mikrokirurgija), ki omogoča endoskopsko ekscizijo in s tem odstranitev karcinomov baze jezika in tonzil. S tem se lahko izognemo obolevnosti pri odprti operaciji. Vedno bolj priljubljen postopek za zdravljenje orofaringealnih sprememb je TORS (transoralna robotska kirurgija). Pri tej metodi kirurg prek konzole upravlja robota z več prilagojenimi rokami. Zaradi endoskopske kamere, ki je vstavljena skozi bolnikova usta, je omogočena boljša vidljivost struktur.

Radioterapija v kombinaciji s kemoterapijo se lahko uporablja po operaciji ali kot primarno zdravljenje. V preteklosti so radioterapijo uporabljali pri zgodnjih karcinomih, kemoterapijo pa pri napredovalih karcinomih. Danes se vse pogosteje uporablja radioterapija z modulirano intenzivnostjo (IMRT). To omogoča, da se obvaruje okoliško tkivo ter zmanjša dolgoročne posledice in neželene učinke.

Ker je v ustni votlini in žrelu veliko limfnih žil, so metastaze še posebej pogoste v vratnih bezgavkah. Zato je treba metastaze upoštevati pri vseh ljudeh s karcinomom ustnega žrela. Če metastaz v vratnih bezgavkah ni mogoče odpraviti z radioterapijo ali radiokemoterapijo, je po zdravljenju upravičena disekcija vratu.

Kakšna je oskrba po zdravljenju karcinoma ustnega žrela?

Med nadaljnjim spremljanjem je pomembno, da so presledki 3 mesece za 1. in 2. leto ter 6 mesecev za 3. do 5. leto, tudi če je bolnik brez simptomov. Za vsakega bolnika je treba pripraviti individualen, tveganju prilagojen načrt nadaljnjega spremljanja. Prav tako pomembno je redno spraševati o bolečini in kakovosti življenja. Po petem letu je treba izvajati običajne presejalne ukrepe.

Bolnikov status HPV in karcinom ne smeta vplivati na časovne intervale spremljanja. V primeru zelo velikega tveganja za ponovitev bolezni je priporočljivo spremljanje v 1. in 2. letu v intervalih od 6 do 8 tednov. Spremljanje v naslednjih treh letih naj bi potekalo v trimesečnih presledkih. Naslednji dejavniki kažejo na posebno veliko tveganje za ponovitev bolezni:

Prvi dve leti po pojavu karcinoma

• Ponovni pojav v bezgavkah
• Starost bolnika, mlajšega od 45 let, ob postavitvi prve diagnoze
• Nadaljnje uživanje tobaka in/ali alkohola
• Debelina tumorja večja od 5 mm
• Perinevralna invazija
• Visoka klasifikacija T (T3 in T4)
• Visoka klasifikacija pN (od N2)
• ekstrakapsularni razmah

Kakšna je prognoza za ploščatocelični karcinom ustnega žrela?

Na splošno je 5-letno preživetje približno 60-odstotno. Vendar je ta prognoza odvisna od vzroka. Pri osebah, pri katerih je test HPV pozitiven, je 5-letno preživetje več kot 75-odstotno, 3-letno preživetje pa skoraj 90-odstotno. Po drugi strani je 5-letno preživetje bolnikov, ki so bili testirani na HPV negativno, manjše od 50 %. Zaradi ugodne biologije karcinoma in običajno mlajše starosti bolnikov HPV-pozitivni karcinomi prispevajo k višji stopnji preživetja. Vendar lahko izražanje p16 bistveno izboljša prognozo tako HPV-pozitivnih kot HPV-negativnih orofaringealnih karcinomov.