Človeški organizem naseljujejo številni mikroorganizmi. Če si predstavljamo, da devetdeset odstotkov celic, ki prevladujejo v človeškem telesu, ni človeškega izvora, da je naše človeško telo sestavljeno iz približno 10 bilijonov celic in da je samo v spodnjem delu črevesja približno 100 bilijonov bakterij ali enoceličnih rastlinskih organizmov, potem si približno predstavljamo, kaj se vsak dan dogaja v našem telesu.

Mikroorganizmi, ki se nahajajo v črevesnem traktu, so običajno učinkoviti mikroorganizmi, brez katerih telo skoraj ne more shajati.

Vendar je naše telo vsak dan izpostavljeno tudi napadom virusov in bakterij, katerih cilj je oslabiti ali poškodovati človeški organizem.

Na področju protiinfekcijske elektromedicine razlikujemo 3 različne elektromedicinske postopke za boj proti tem patogenom:

  • Trenutni indukcijski postopki
  • Frekvenčni postopki
  • Indukcija močnih magnetnih impulzov

Metoda indukcije toka


S postopkom indukcije toka poskušamo vplivati na razmeroma majhno območje telesa, običajno na prehajajočo kri.

Uporabljena tokovna napetost mora biti tako močna, da jo skoraj lahko označimo za alopatsko, vendar se signali, lastni telesu, ne smejo prekrivati.

Namen toka, ki se inducira v krvi, je depolarizirati membranske potenciale patogenov v krvni plazmi. Pri tej depolarizaciji postane zunanja beljakovinska plast neuporabna, s čimer se patogenom prepreči, da bi se povezali s celicami organizma.

Tok električnega toka vpliva tudi na rdeče krvničke. Vendar te dobro preživijo učinek toka, saj so v elektrofiziološkem smislu veliko bolj odporne.

Postopek indukcije toka se v praksi uporablja v Beckovem aparatu za zatiranje krvi, ki ga je izdelal Dr. Robert Beck. Vendar je Dr. Beck sam svoje znanje ali teorijo o elektrifikaciji krvi oprl na ameriški patent 5 188 738 Dr. Kaalija iz leta 1993.

Beckov generator iz naše spletne trgovine deluje po tem načelu.

Frekvenčna metoda

Pri frekvenčni metodi se pretok toka vodi po večjem območju telesa, in sicer z elektrodami za roke ali noge. Ta metoda temelji na intenzivni interakciji bioloških (celične membrane, celična komunikacija itd.) in tehnično induciranih električnih polj.

Ker je celoten organizem izpostavljen razpršeni tokovni napetosti, se vpliva na vse bioelektrične življenjske procese.

Predvsem se zaradi splošnega elektromagnetnega polja odločilno poveča prepustnost membranskih kanalov vseh celic, kar vodi do povečane prepustnosti in s tem do povečane hitrosti presnove.

Vsi pristopi Nicole Tesle, Georgesa Lakhovskega, Roya Rifeja in Hulde Clark spadajo v načelo frekvenčne metode.

Terapevtsko se v skladu z načelom resonance uporablja parazitu lastna frekvenca za uničenje zadevne vrste patogena. Vendar to predpostavlja, da je mogoče določiti tudi točno frekvenco in jo nato posledično z napravo za frekvenčno terapijo v telo tudi natančno izvesti.

Če natančne frekvence ni mogoče določiti ali če se zdi postopek predolg, se lahko pri postopku frekvenčne terapije uporabi tudi frekvenca 33 kHz, ki glede na rezultate raziskav povzroča težave večini parazitov.

Pri frekvenčni metodi je treba upoštevati, da tok, ki se vodi v telo, ne pride vedno tja, kjer naj bi deloval. V takšnih primerih (npr. črevesje, kosti itd.) je treba postopek frekvenčne terapije izvajati z napravami za plazemsko terapijo.


Indukcija močnih magnetnih impulzov

Za indukcijo močnih magnetnih impulzov se uporablja tako imenovani magnetni pulzar.

Ko magnetni impulz prodre v telo, se ustvarijo električna vrtinčna polja, ki po analogiji z nizkim tokom, induciranim v krvni obtok, zadostujejo za devitalizacijo mikroorganizmov.

Dr. Robert Beck priporoča to obliko protiinfekcijske elektromedicine tudi kot dodatek k Beckovemu aparatu za zatiranje krvi, saj se patogeni lahko naselijo tudi zunaj krvnega obtoka in jih tako ni mogoče doseči samo z aparatom za zatiranje krvi.

Primer:
V bezgavkah se nahajajo zarodki, ki v krvni obtok pridejo šele pozneje. Krvni zapper jih trenutno ne bi dosegel. Z obdelavo z magnetnimi impulzi se ti klicni organizmi devitalizirajo že prej, tj. v bezgavkah, in se odstranijo kot "beljakovinski odpadki".