Kaj je rak ledvičnih celic?

Ledvičnocelični rak je rak ledvic in se pogosto imenuje tudi ledvičnocelični karcinom ali ledvični rak. V izjemno redkih primerih lahko za rakom ledvičnih celic zbolijo tudi otroci. V teh posebnih primerih zdravniki govorijo o Wilmsovem tumorju ali nefroblastomu. V Nemčiji vsako leto za rakom ledvičnih celic zboli približno 5.360 žensk in 9.280 moških. Ker ledvičnocelični rak skoraj ne povzroča simptomov, zlasti ne v zgodnji fazi, se bolezen običajno odkrije le po naključju. Glede na to, ali je rak lokaliziran ali pa je že metastaziral, ga kirurško odstranimo ali pa zdravimo s tarčnim zdravljenjem ali imunoterapijo. Petletno preživetje po diagnozi ledvičnoceličnega raka je približno 77-odstotno.

Kakšna je funkcija ledvic v človeškem organizmu?

Ledvica se nahaja za potrebušnico in ima pomembno funkcijo čiščenja krvi. Prek sečil se ne izločajo le odpadni produkti presnove. Ledvice uravnavajo tudi ravnovesje tekočin in soli ter kislinsko-bazično ravnovesje v človeškem telesu. Poleg tega imajo ledvice vlogo pri presnovi vitamina D in so odgovorne za proizvodnjo hormona, ki spodbuja krvni obtok. Čeprav je zaradi sodobnih metod dialize načeloma mogoče živeti samo z eno ledvico, je delovanje ledvic nujno za življenje.

Kaj povzroča ledvičnega raka?

Svetlobnocelični ledvični karcinom je eden najpogostejših malignih tumorjev ledvic. Običajno se razvije skozi kanalček (proksimalni kanalček). Poleg svetloceličnega ledvičnoceličnega karcinoma pa je do zdaj znanih skupno več kot 50 malignih tumorjev ledvic. Vendar zdravnikom še vedno ni jasno, zakaj celice nenadoma nenadzorovano rastejo in s tako imenovanimi metastazami prodirajo v sosednja tkiva. V skladu s tem dejavnikov tveganja, ki so naklonjeni ledvičnoceličnemu raku, ni mogoče jasno poimenovati. Vendar pa so kajenje, prekomerna telesna teža (debelost), pomanjkanje telesne dejavnosti in visok krvni tlak (arterijska hipertenzija) ter kronična okvara ledvic in/ali odpoved ledvic med dejavniki tveganja, ki lahko spodbujajo nastanek raka ledvičnih celic. Prav tako je verjetnost za razvoj ledvičnoceličnega raka od 2- do 4-krat večja, če ga je že imel sorodnik prve ali druge stopnje. V precej redkih primerih lahko ledvičnocelični rak izhaja iz enega samega gena (Hippel-Lindauov sindrom).

Kako se kaže ledvičnocelični rak?

Rak ledvičnih celic se običajno odkrije po naključju, na primer med ultrazvočno preiskavo, saj ni ciljno usmerjenih preiskav za zgodnje odkrivanje in rak v zgodnji fazi ne povzroča nobenih simptomov. V redkih primerih se ljudje pritožujejo zaradi precej nespecifičnih simptomov, kot so utrujenost, hujšanje ali nočno potenje. Običajno pa le večji ledvični tumorji povzročajo bolečine v predelu ledvic, ki lahko izžarevajo v hrbet. V tej fazi lahko otečejo tudi bezgavke ali se v urinu pojavi kri. Če se je rak že razširil v kosti, nekateri bolniki trpijo tudi zaradi bolečin v kosteh.

Kako se diagnosticira ledvični rak?

Ob sumu na ledvičnocelični rak bo zdravnik najprej pregledal bolnikovo anamnezo in postavil diagnozo s slikovnim postopkom, kot je ultrazvočna preiskava (sonografija). Da bi ugotovil, kako daleč je tumor že napredoval, bo naročil računalniško ali magnetnoresonančno tomografijo. S pomočjo votle igle se lahko odvzame tudi tkivo (biopsija), ki se natančneje pregleda v laboratoriju in je potrebno za nadaljnje načrtovanje zdravljenja, saj izvid med drugim daje informacije o vrsti tumorja. Če zdravnik sumi, da se je rak že razširil, opravi rentgensko preiskavo prsnega koša ali scintigrafijo skeleta. Pri tem se pregledajo pljuča in tudi kosti.

Kako se zdravi ledvični rak?

Rak ledvičnih celic se običajno odstrani kirurško. Pogoj za to pa je, da je tumor omejen na organ in še ni ustvaril metastaz. Pri kirurškem posegu pa ima pomembno vlogo tudi bolnikovo splošno zdravstveno stanje.

Kirurški poseg ne pomeni, da se ledvica v celoti odstrani. Glede na stopnjo raka in velikost tumorja se odstranijo le prizadete celice, ledvica pa se ohrani. To je včasih mogoče z minimalno invazivnim posegom, pri katerem se tumor odstrani skozi majhne reze v koži. Alternativna metoda kirurškemu posegu je uporaba virov toplote ali hladu v tumorskem tkivu, da se rakave celice uničijo ali zamrznejo. Če pa je tumor majhen, lahko zadostuje, da rast tumorja strogo opazujemo z zdravili. Za razliko od številnih drugih vrst raka kemoterapija in radioterapija pri zdravljenju ledvičnega raka nista uspešni.

Zdravljenje napredovalega ledvičnega raka

Če pa je ledvičnocelični rak že močno napredoval in se je že razširil na metastaze, zdravniki pogosto ne bodo več operirali, ker raka ni mogoče popolnoma odstraniti. Namesto tega se uporabi zdravljenje z zdravili, sestavljenimi iz tarčnega zdravljenja in imunoterapije. Prvo zdravljenje je običajno kombinirano zdravljenje. Ker je metastatski ledvični rak neozdravljiv, je cilj zdravljenja ublažiti bolnikove simptome in izboljšati kakovost njegovega življenja.