COVID cepljenje: Ugotovljene beljakovine v celičnem jedru in poškodbe DNK
Virus Corona (SARS-CoV-2) že skoraj dve leti vznemirja ljudi. Pandemija, ki je nastala zaradi tega, ni le močno prizadela svetovnega gospodarstva, temveč je zahtevala tudi številna življenja. Od takrat znanstveniki po vsem svetu mrzlično raziskujejo ustrezno možnost zdravljenja.
Cepivo COVID, ki je bilo prvič uporabljeno decembra 2020, je hitro postalo svetilnik upanja za vrnitev v normalno stanje. Toda cepivo mRNA, ki je bilo prvič uporabljeno, se zelo razlikuje od doslej uporabljenih cepiv in ni brez polemik. Medtem ko običajno cepljenje imunizira človeško telo z vnosom ustreznega ubitega patogena, cepljenje COVID DNK (tj. človeški genetski material) v celičnem jedru prepiše v mRNA. MRNA vsebuje načrt za tako imenovano beljakovino spike. Ta beljakovina spike je razlog, da se pri ljudeh, okuženih s COVID, pojavijo simptomi.
S cepljenjem proti COVID naj bi se tvorila protitelesa proti beljakovini spike in tako zaščitili ljudi pred okužbo s COVID - vsaj takšen je načrt. Vendar je študija znanstvenikov z Univerze v Stockholmu, objavljena oktobra 2021, pokazala, da lahko beljakovine spike prodrejo v celično jedro in tam povzročijo trajne poškodbe DNK.
Kakšno vlogo imajo beljakovine spike pri okužbi z virusom COVID-19?
T. i. beljakovino spike patogen Sars-CoV-2 posebej uporablja za priklop na človeške celice in na ta način v celice vnese virus COVID. Do te ugotovitve so prišli že raziskovalci, ki so opravili prve in vitro raziskave na človeških celicah in v celicah ljudi, ki so bili hudo okuženi z virusom Corona, odkrili zlasti beljakovine spike. Študija znanstvenikov z Univerze v Stockholmu je pokazala tudi, da beljakovina spike poškoduje sposobnost popravljanja DNK. To pojasnjuje tudi hude poteke bolezni COVID, saj beljakovina spike poslabša naravni imunski sistem.
V cepivu Corona pa beljakovina spike ne prevzame nepomembne vloge. Cepivo Covid 19 nosi načrt za beljakovino spike virusa Corona. Cepivo COVID naj bi s pomočjo kode reproduciralo beljakovino spike in tako spodbudilo njeno proizvodnjo, da bi se sprožila imunizacija. Raziskovalci Univerze v Stockholmu so v svoji študiji pokazali možne stranske učinke tega cepiva, ki temelji na beljakovini spike.
Cepljenje s cepivom COVID okvari sistem popravljanja DNK
Oddelek za klinično mikrobiologijo in virologijo Univerze Umeå in molekularni biologi z Oddelka za molekularne biološke znanosti Univerze v Stockholmu so v svoji raziskavi ugotovili, da lahko beljakovine spike trajno poškodujejo delovanje DNK. Beljakovina spike vpliva zlasti na sposobnost samopopravljanja.
Ta sistem popravljanja DNK je poleg telesnega imunskega sistema pomemben zaščitni mehanizem pred nalezljivimi boleznimi. Za učinkovit boj proti okužbi je namreč bistvena tvorba belih krvničk, tako imenovanih celic B in T. Celici B in T sta tako rekoč beli krvnički imunskega sistema. Tako DNK kot imunski sistem sta ključno vključena v nastanek belih krvnih celic. Če nastane premalo belih krvničk ali če je rast celic B in T zavrta, pride do imunske pomanjkljivosti. Nedotaknjen imunski sistem pa spodbuja razvoj nalezljivih bolezni.
Poškodbe DNK pri cepljenju s cepivom COVID?
Raziskovalci stockholmske študije trdijo, da so prišli do točno takšnega zaključka, in sicer da beljakovina spike in vitro spodkopava sistem popravljanja DNK in adaptivni človeški imunski sistem. Cepljenje s cepivom COVID naj bi tako sprožilo mehanizem, ki bi z nastankom beljakovine spike omogočil oslabitev lastne imunosti telesa, saj bi se zmanjšalo popravljanje DNK. Zlasti pri starejših ljudeh ali ljudeh z že oslabljenim imunskim sistemom ima lahko ta okoliščina uničujoče učinke in vodi v hude COVID-19 poteke.
Možnost povečane tvorbe tumorjev
Sposobnost popravljanja DNK ni pomembna le za telesni imunski sistem. DNK je sposobna tudi sama popraviti morebitne napake, tako imenovane mutacije. Če je ta funkcija motena zaradi okvarjenega sistema popravljanja DNK, se lahko zgodi, da mutacije sploh niso prepoznane in jih zato ni mogoče popraviti. Preveliko število mutacij vodi v nastanek tumorjev ali genetskih bolezni.
Ker raziskovalci z Univerze v Stockholmu menijo, da je sistem popravljanja DNK moten zaradi tvorbe beljakovine spike, se bojijo, da bi cepljenje s cepivom COVID lahko prispevalo k povečani tvorbi tumorjev.
Kakšne posledice bi bilo treba potegniti iz stockholmske študije?
Raziskovalci z Univerze v Stockholmu vidijo resne stranske učinke nastajanja popolnih beljakovin spike pri cepljenju s cepivom COVID. Zato predlagajo, da se v prihodnje pri cepljenju s cepivom COVID uporabljajo le nekateri deli beljakovin bodic. Če se ne bo proizvajala celotna beljakovina trna, upajo, da bo cepljenje varnejše in učinkovitejše.
Stockholmska študija - povzetek
Patogen Sars-CoV-2 virusa COVID uporablja tako imenovano beljakovino spike, da se prilepi na človeške celice in tako vanje vnese virus COVID. Cepivo Covid 19 nosi načrt za beljakovino spike virusa Corona v obliki kode. Na ta način naj bi se beljakovina spike razmnožila in spodbudila njena proizvodnja, da bi se vzpostavila naravna imunost proti virusu COVID.
Vendar pa so raziskovalci na Univerzi v Stockholmu nedavno ugotovili, da beljakovina spike vpliva tudi na sistem popravljanja DNK. Ta je poleg lastnega imunskega sistema eden najpomembnejših človekovih zaščitnih mehanizmov pred nalezljivimi boleznimi. DNK namreč odločilno sodeluje pri nastajanju celic B in T, tako imenovanih belih krvničk imunskega sistema. Če človek ne tvori dovolj belih krvničk, to vodi v imunsko pomanjkljivost.
Poleg nastajanja belih krvničk ima DNK tudi sposobnost prepoznavanja in popravljanja tako imenovanih mutantov, tj. napak v DNK. Beljakovina spike ta sistem popravljanja DNK praktično onemogoča. Zato mutantov po potrebi ni mogoče niti prepoznati niti popraviti. Vendar pa nastanek mutantov vodi do povečanega nastanka tumorjev ali razvoja genetskih bolezni.
Tukaj je povezava do študije: viruses-13-02056-v2-1