Vzroki za nastanek tumorjev
Tumorji, tako imenovane neoplazme telesnega tkiva, so lahko benigni ali maligni. V laičnem jeziku maligne tumorje imenujemo rak, čeprav ta izraz vključuje veliko različnih bolezni. Vsem rakavim obolenjem je skupno, da se telesne celice spreminjajo (degenerirajo) in nenadzorovano rastejo. To uničuje tkivo v bližini tumorja. Možno pa je tudi, da se rak razširi po celotnem telesu s tako imenovanim nastankom metastaz. Toda kako lahko tumorji sploh nastanejo?
Kako se razvijajo rakave celice?
Do zdaj zdravniki niso znali jasno pojasniti, kako zdrave telesne celice postanejo rakave celice. Prepričani pa so, da imajo pri nastanku tumorskih celic pomembno vlogo spremenjen genski material v prej zdravi celici ali napake pri delitvi celic. Da bi razumeli slednje, moramo razumeti, kako poteka delitev celic. Celica vsebuje genski material, tj. vse pomembne informacije o delovanju in videzu. Med celično delitvijo se genetske informacije, ki jih vsebuje celica, podvojijo in razdelijo v dve hčerinski celici. Če med delitvijo pride do napak, nastane poškodovana hčerinska celica. To poškodovano hčerinsko celico (potencialno rakavo celico) nadzoruje imunski sistem telesa in jo po potrebi uniči, da prepreči nadaljnjo delitev celic. Če do samouničenja ne pride, na primer pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, se lahko potencialna rakava celica še naprej deli in razmnožuje. Sčasoma se razvije tumor, ki je bodisi benigen bodisi maligen.
Kako se zdrave celice razlikujejo od rakavih?
V nasprotju z zdravimi telesnimi celicami rakave celice v organizmu ne opravljajo nobene funkcije. Namesto tega se od normalnih celic razlikujejo po tem, kako se delijo in rastejo, se obnašajo drugače kot zdrave celice, ko se starajo in umrejo, ter se lahko naselijo v celice drugih tkiv in tam nadaljujejo rast (metastaziranje).
Kakšno vlogo imajo onkogeni in popravljalni geni pri razvoju raka?
Onkogeni, tumorski zaviralni geni in popravljalni geni se pojavljajo tudi v zdravih telesnih celicah ter določajo rast in zorenje celic. Medtem ko onkogeni spodbujajo rast celic, tumorski zaviralni geni rast zavirajo. Če v onkogenih ali tumorskih supresorskih genih pride do sprememb, tako imenovanih mutacij, lahko popravljalni geni običajno popravijo škodo. Če pa poškodbe ni mogoče popraviti, pride do delitve celic tudi takrat, ko telo ne potrebuje novih celic. To sproži nenadzorovano rast celic, ki vodi v presežek tkiva in se lahko navzven pokaže kot rast (tumor).
Kateri dejavniki dajejo prednost rakavim celicam pri njihovem razvoju?
Določiti je bilo že mogoče nekatere dejavnike tveganja, ki botrujejo patološkim spremembam med delitvijo celic. Med njimi so med drugim:
- nezdrav življenjski slog, tj. nezdrava prehrana, premalo gibanja in/ali prekomerno uživanje alkohola in tobaka,
- škodljivi vplivi okolja, kot so neustrezne razmere v zraku in vodi,
- Okužbe z virusi: predvsem s človeškimi papilomavirusi (HPV) ter herpesom in adenovirusi,
- Stik s kemikalijami ali drugimi rakotvornimi snovmi
Poleg teh dejavnikov tveganja je človeški organizem tekom življenja izpostavljen različnim snovem, ki lahko poškodujejo genski material. Zato se verjetnost za nastanek raka s starostjo povečuje.
Tumorski označevalci za odkrivanje raka
Tumorski označevalci so snovi v krvi, ki jih je ob prisotnosti raka v krvi več. Tumorske označevalce namreč proizvajajo rakave celice ali telo kot odziv na tumor. Na podlagi ustreznih tumorskih označevalcev lahko lečeči zdravnik ugotovi, kako daleč je rak že napredoval, in odredi ustrezno zdravljenje. Tumorski označevalci se lahko uporabijo tudi v primeru ponovitve bolezni (recidiva).
Tumorski označevalci vključujejo nekatere beljakovine, hormone ali antigene, ki se v določenih mejah pojavljajo tudi pri zdravih ljudeh in na katere lahko vpliva na primer vnetje. Najpomembnejši tumorski označevalci so:
- AFP (alfa-fetoprotein ): beljakovina, ki jo med nosečnostjo proizvaja plod, povišane vrednosti pa so lahko tudi pri germinalnih tumorjih jajčnikov in testisov, tumorjih jeter in hepatoblastomu
- CA 15-3: nastaja predvsem pri raku dojke, cirozi jeter in/ali vnetju telesa
- CA 19-9: izmerimo ga lahko le pri ljudeh z določenimi krvnimi skupinami, pojavlja pa se pri tumorjih trebušne slinavke, jeter, žolčnih vodov, želodca, debelega črevesa in danke
- CA 72-4: pojavlja se pri raku želodca, nekaterih oblikah raka jajčnikov in trebušne slinavke
- CA125: kaže na tumor jajčnikov, lahko pa se poveča tudi med nosečnostjo
- Kalcitonin: proizvaja se v ščitnici in lahko kaže na nekatere tumorje ščitnice
- CEA: nastaja pri raku debelega črevesa ali danke, tumorju želodca, tumorju ženskih dojk ali pljuč
- hCG (humani horionski gonadotropin): lahko ga proizvajajo tumorji testisa ali jajčnikov
- NSE (nevronsko specifična enolaza ): je encim, ki nastaja pri presnovi sladkorja in lahko kaže na nekatere oblike pljučnega raka (bronhialni karcinom)
- PSA (prostatični specifični antigen): nastaja v prostati kot sladkorni protein in lahko kaže na raka prostate, če so vrednosti povišane
- TG (tiroglobulin ): je ščitnični hormon in lahko kaže na raka ščitnice
Kako se imunski sistem odziva na tumorske celice?
Ker se tumorske celice bistveno razlikujejo od zdravih celic, je imunski sistem sposoben prepoznati tudi tumorske celice in jih pravočasno uničiti. Pri zdravih ljudeh z nepoškodovanim imunskim sistemom se to zgodi tudi, ne da bi prizadeta oseba kar koli opazila. Vendar lahko rakave celice razvijejo tudi strategije izogibanja, da bi razvile ustrezen imunski odziv in tako prevarale imunski sistem. To se lahko zgodi na primer tako, da tumorske celice postanejo nevidne za imunski sistem ali da zavirajo imunski odziv.